Neradi govorimo o sebi. Neradi govorimo o svojih projektih. Neradi se hvalimo, čeprav hvala godi. Sploh, pa raje igramo, kot govorimo. Naj raje spregovorijo mojstri pisane besede …
Skupina Veronica je leta 1993 pri nas zaslovela z multimedijskim projektom Veronica, ki so ga posneli in kasneje tudi predvajali Televizija Slovenija, Kanal A in ekipa Studia City na TV SLO. Skupino so takrat sestavljali Boštjan Leben – kitara, Matej Oset – klaviature, Mario Barišič – bas kitara in Franc Podgoršek – bobni. V isti zasedbi je nato Veronica leta 1994 s svojo glasbo opremila teletekst in videostrani Televizije Slovenija. Glasba se je na prvem in drugem programu TV SLO predvajala vse do leta 1997.
Vmes je Veronica leta 1995 pri založbi Helidon izdala prvenec Perspective. Malokdaj je pri nas mogoče naleteti na takorekoč “no commercial potential” projekt, v katerega so člani pripravljeni vložiti toliko, kolikor se je to s pomočjo podjetja Vecronia zdelo vredno storiti članom Veronice.
Istega leta so v ljubljanski festivalni dvorani pripravili multimedijsko promocijo plošče in med igranjem v živo vključili modernistično poezijo, izrazni ples, laserske in posebne svetlobne efekte.
Leto za tem je bila Veronica nominirana za najboljšega izvajalca instrumentalne, filmske in scenske glasbe za nagrado Zlati petelin. Decembra 1996 je v Celju pripravila glasbeno dramski projekt Veronika & Friderik, nato pa sta se Oset in Podgoršek odpravila v studio. Glasba na zgoščenki Natura Naturans je zasnovana na klaviaturah in tolkalih, v skladbah dodani drugi inštrumenti pa v skoraj rokovski maniri dopolnjujejo Podgorškovo že skoraj minimalistično igranje tolkal in Osetov vse bolj klasičen pristop klavirju. Veronica ne bi bila, kar je, če se projekta znova ne bi lotila brez pomisli na zaslužek. Zgoščenka z naslovom Natura Naturans je drag projekt že na pogled. Ovitek zgoščenke je izdelan iz dveh vrst izbranih furnirjev in sicer na prednji strani javor in na zadnji oreh. Glasbo z nje je Veronica prvič v živo predstavila 9. julija na Jazz Lentu.
Avtorja glasbe na drugi zgoščenki Veronice sta ustanovna člana Matej Oset in Franc Podgoršek, k sodelovanju pa sta povabila izkušene in stilsko raznolike glasbenike, Igorja Bezgeta (kitara), Aleša Uratnika (kitara), Cveta Polaka (bas kitara) in Aleša Ulago (bas kitara). Natura Naturans prinaša raspoloženjsko instrumentalno glasbo, vendar je to edina stična točka s prejšnjim projektom. Kot pravita Oset in Podgoršek, temelji glasba na ideji o sožitju narave in glasbe ter ponuja zvočno izkušnjo, ki premošča razkol med urbanim in naravnim okoljem, med mimobežnim in večnim, med zakonitostmi hitrega trenutka in izvenčasnimi ritmi narave. Zato les, zato o lesu, simbolu vztranje rasti z atributi lepote, plemenitosti in dolgovečnosti.
Brane Piano
Aquasphera – prepletanje zaznav in čutov
Večmedijski projekt ambiciozno združuje glasbeno pokrajino skupine Veronica in glasbenega gosta Lade Jakša s plesnim izrazom Plesnega teatra Igen. Tehnično in izvedbeno zahteven projekt je poleg kulturne izkušnje povabljencem ponudil tudi novo kvaliteto zvoka in slike.
Ogled je bil namenjen povabljenim, ki so imeli možnost spoznati Aquasphero, vodni svet tisočerih neskončnih možnosti, v katerem samo tiste izbrane postanejo naša resničnost. Opazovalci projekta so se prelevili v sprejemnike celostnih čustvenih zaznav. Skozi trenutek v realnem času so vstopili v en sam dan in večnost hkrati, v minljivost in brezčasje. Tudi voda se spominja in spreminja, s svojimi človeškimi posegi jo kazimo in s tem uničujemo edini svet, ki nas je sposoben živeti. So naše odločitve prave? Kako jih lahko spremenimo? Kakšen bo jutrišnji dan?
Ljubitelji instrumentalno eksperimentalne glasbe skupino Veronica dobro poznajo, saj deluje že več kot 10 let. Njeni glavni odliki, nekonvencionalna glasba in usmerjena pomenskost glasbe, jo uvrščata med posebneže v slovenskem glasbenem prostoru.
Umetnik Lado Jakša, fotograf in glasbenik, ki ga verjetno ni potrebno posebej predstavljati, je s svojim vsestranskim dojemanjem sveta in narave projektu Aquasphera dodal svojstveni slikovni in glasbeni izraz.
Studio za ples Celje, v sklopu katerega deluje Plesni teater Igen, povezuje vzgojno in pedagoško delo, umetniško kreacijo in njeno izvedbo. S sodobnim izraznim plesom se ukvarjajo že 25 let. Gostujejo po celem svetu, s svojii izvrstnimi predstavami pa so deležni mnogih domačih in mednarodnih nagrad.
Tehnično izvedbo, ki je poustvarila silo narave, je izvedla projektna skupina Triangel, ki jo sestavljajo izkušeni specialsti: MK Light Sound s posebnimi svetlobnimi in zvočnimi efekti, Vecronia na področju scenografije ter Allcomb z digitalno tehnologijo in videoprodukcijo.
Urban Centa
Natura Naturans (recenzija dr.Music)
Končno CD plošča slovenske glasbene skupine s svetovnim zvokom! Kar ne pomeni, da se kvartet Veronica iz Celja sliši kot stotisoč drugih angloameriških, germanskih in romanskih proizvodov glasbene industrije, ampak le to, da je glasba na novi plošči Veronice kakovostno enakovredna glasbeni podobi skupin, ki kaj veljajo v svetovni popularni glasbi. Enakovredna tudi zato, ker je povsem samosvoja in jo je težko uvrstiti v katerikoli predalček. Še najboljša oznaka, ki pušča veliko manevrskega prostora je “eksperimentalna glasbena skupina.“ Nič ni določeno, vse je možno. Morda je to eno izmed vodil pri nastajanju glasbe, ki se bi ji skoraj lahko reklo dovršena, ampak s tem bi bile zakoličene meje, kar pa je daleč od resnice. Tako si lahko pomagam le tako, da omenim odlično instrumentalizacijo te presenetljivo večplastne glasbe, v kateri izstopajo predvsem tolkala in klaviature. Vsak ritmični utrip je na svojem mestu, vendar se ta mesta kar naprej spreminjajo… Ni jih mogoče uloviti v nek vzorec. Klaviature pripomorejo k občutku prostosti, saj se kar naprej selijo iz liričnega sveta melodij v svet nedoločenih tonalitet (in še v kakega drugega). Tu sta še bas in kitara, ki se s tolkali in klaviaturami zlijeta v izredno bogat glasbeni svet, v katerem ni prostora za kakršenkoli odvečen zvok. Seveda – to je inštrumentalna glasba, ki jo je vsakdo že slišal, vendar na nekoliko drugačen način: Veronica je stala za glasbo, ki smo med leti 1994 in 1997 slišali kot podlago teleteksta (in ki je večinoma pritegnila bolj, kot pisana sporočila na ekranu). Ta glasba je v nekoliko spremenjeni podobi izšla na prvencu Veronice, pričujoči CD pa je druga plošča z vsebinsko podporo, vendar drugače razdelano in raznoliko glasbo. Devet inštrumentalov pomeni devet potovanj v čase in prostore po izbiri. Osnovno orientacijo dajejo naslovi: Quercus, Tilia, Prunus, Pinus, … Čudna imena, ampak ne: skladbe so naslovljene z latinskimi rodovnimi imeni dreves in zgornja imena se “v prevodu“ glasijo hrast, lipa, sliva in bor. Tudi naslov plošče kaže na povezavo z naravo in pomeni “ustvarjajoča narava“. In potem je tu še ovitek, oz. likovna oprema CD plošče. Prva stran je iz javorjevega furnirja, zadnja iz orehovega. Kdor bi CD sodil samo po tem, bi lahko pričakoval nekaj drugačnega in izjemnega. Denimo možnost občutenja razlike med mimobežnim in večnim, med težo hitrega trenutka in lahkotnostjo izvenčasja.
Dario Cortese